/
437 Views0

Ti je izraz »Vse je povezano.« kaj znan?

Naj razložim.

Telo vsebuje ogromno sistemov. Imamo kardiovaskularni, limfni, prebavni, skeletni, mišični, respiratorni… Skupek vseh sistemov bi lahko opisali kot supersistem. Zato, da naš supersistem ustrezno deluje morajo ustrezno delovati tudi sistemi znotraj njega. To pomeni, da morajo vsi sistemi (sistemov je 11) med seboj komunicirati, sodelovati in pri dani situaciji izpeljevati naloge.

Naj ponazorim s krajšim primerom.

Recimo, da se odpravimo teči. Med povečano telesno aktivnostjo se bo povečala potreba po porabi energije. Mišice bodo potrebovale več kisika (recimo, da je tek zmerno intenziven) in posledično bo moral supersistem temu primerno odreagirati. Ker gre za porabo energije se bodo odzvali katabolni hormoni kot sta na primer kortizol in adrenalin (endokrini sistem). Večji napor povzroča telesu večjo grožnjo. Telo bo naredilo vse, da v dani situaciji preživi. Z vse mislim na to, da bo pričelo izklapljati tiste stvari, ki za premagovanje napora niso ključne. Ker bodo mišice v temu primeru potrebovale več krvi jo bodo »ukradle« prebavnim organom (prebavni sistem), saj jo ti v tem času kaj dosti ne potrebujejo. Povečana potreba po kisiku bo povzročila potrebo po dodatni inspiraciji (respiratorni sistem) in posledično bo zaradi večje potrebe po energiji srce začelo hitreje biti ter oskrbovati mišice z dodatno krvjo (kardiovaskularni sistem).  

Ampak kaj je štos tega pritiska, ki je omenjen v naslovu?

Me veseli, da te zanima!

Delovanje telesa telo lepo ponazori biotensegrity. Gre za princip, ki pravi, da gibanje telesa temelji na uravnavanju pritiskov.

Ravno to predstavlja spodnji model. Palčke lahko predstavljajo kosti, vrvice pa mišice. Če eno vrvico skrajšam, se bodo na tem istemu delu palčke med seboj približale (pritisk se poveča). Posledično se morajo vrvice (mišice) na drugi strani modela podaljšati in palčke (kosti) med seboj oddaljiti – pritisk na tej strani se zmanjša.

Med premikanjem telesa se to ves čas dogaja. Pri trebušnjakih se mora pritisk na sprednji strani povečati (aktivacija trebušnih mišic) in pritisk na zadnji strani telesa zmanjšati (razteg hrbtnih mišic). V kolikor pride med tem do neskladja pritiskov se pričnejo pojavljati težave kot na primer neprijetnosti v ledvenem delu hrbtenice.
Na težavo naletimo, če imamo določene mišice konstantno v koncentrični kontrakciji, saj se pritisk tam ne bo mogel zmanjšati. Gib bomo še vedno naredili vendar na račun kompenziranja. To pomeni, da se bodo telesni segmenti postavili v položaj, ki ni najbolj optimalen za opravljanje določene naloge.

Naš cilj je, da reguliramo pritiske na podlagi zahtevnosti naloge. Če moramo dvigniti težko breme smo primorani ustvariti ogromno pritiska. Če tega pritiska ni, se breme ne bo dvignilo. Po drugi strani moramo znati pri manj zahtevnih nalogah (npr. hoja) ustvarjati manj pritiska, saj v nasprotnem primeru izgubljamo variabilnost gibanja. Izguba variabilnosti pa pomeni večjo napetost – zakrčene mišice.

Ta tema je bila obdelana v Webinarju, ki se ga je udeležilo kar nekaj trenerjev, kineziologov in fizioterapevtov. V kolikor te o tem zanima več in čutiš potrebo po širjenju svojih obzorij ter svojega delovnega modela, ti spodaj pripenjam povezavo, ki te vodi to tega Webinarja.

WEBINAR (klik)

Tole je feedback Tadeja – enega izmed udeležencev.

»Webinar je bil unikater in izvedel sem nove informacije s katerimi bom nadgradil svoj način dela.«
– Tadej Paščinski

Strive To Reach Further