V prejšnjem članku (na voljo tukaj) sva si na grobo pogledala kaj se dogaja s trebušnimi in hrbtnimi mišicami med vdihom in izdihom. Ob tem je bil predstavljen tudi vpliv avtonomnega živčnega sistema na respiratorni in mišični sistem.
Ta članek je nadaljevanje prejšnjega, kjer se pot nadaljuje do medenice.
Medenica je razdeljena na levo in desno polovico. Oba dela se lahko premikata v sagitalni (nagib naprej in nazaj), frontalni (primik in odmik) in transverzalni (zunanja in notranja rotacija) ravnini. Če navežemo vsebino iz prejšnjega članka bo medenica, ko bodo trebušne mišice (z izjemo mišice rectus abdominis) slabše aktive, premaknjena v nagib naprej (skupaj z odmikom in zunanjo rotacijo). Pri temu preidejo paraspinalne mišice v koncentrično orientacijo in posledično čutimo napetost v križu.
Kdaj pa lahko medenica preide v nagib naprej?
Dajva si pogledat sledeči primer.
Štefan že 14 let igra prečno flavto. V glasbeni šoli so mu reki, da se mora naučiti vdihniti v trebuh. Zanj to ni bil noben problem in se je tega dokaj hitro navadil.
Po vseh teh letih igranja je ta najin Štefan začel čutiti ledveni del hrbta. Ni mu jasno zakaj se to dogaja.
Najin Štefan je razvil navado dihanja v trebuh. Njemu ni nihče povedal, da naj tako diha zgolj med igranjem flavte in ne tekom ostalega dela življenja. Če non stop spravljamo zrak na eno in isto mesto, bomo tam zelo na široko odprli vrata. Ostala vrata, ki so na različnih delih prsnega koša bomo postopoma začeli zapirati in na koncu sploh ne bomo več vedeli, da obstajajo.
Ko vdihnemo v trebuh se viscera (naši organi) premakne naprej in potisne v trebušno steno. S tem se illium (obe strani) premakne v nagib naprej in na koncu dobimo lordotičen položaj medenice.
Štefan aka. »profi« v igranju flavte bi imel medenico postavljeno nekako takole …
Medenico si predstavljaj kot upravljalca spodnjih okončin. V kolikor se bo rotirala naprej bo temu primerno sledila tudi stegnenica z rotacijo navznoter (pod pogojem, da ne razvijemo dodatne kompenzacije). Biomehanika bo pri skokih, hitrih spremembah smeri, eksplozivnih in reaktivnih gibanjih posledično porušena ali bolje rečeno – manj optimalna.
Seveda to ni edini razlog zakaj bi nekdo imel zgoraj prikazan položaj medenice. Upoštevati je potrebno še kup stvari kot na primer posameznikove anatomske značilnosti, spopadanje z negativnim stresom, športno udejstvovanje ipd.
Če se v članku morda kje najdeš ali pa te zanima več, preveri mojo storitev Individualni trening.
