Zamrznjena rama: zakaj prsni koš in vrat določata okrevanje

Varovanec je prišel z diagnozo sindroma zamrznjene rame. Amplituda dviga roke je bila močno omejena, bolečina pa prisotna pri skoraj vsakem gibu nad horizontalo. Standardni pristop bi bil raztezanje ramenskega obroča in čakanje. A pri tem varovancu je bila zgodba drugačna od začetka.

Začetno stanje: omejena amplituda dviga roke pri sindromu zamrznjene rame.

V preteklosti je izgubil trna 6. in 7. vratnega vretenca. Ta podrobnost je spremenila celoten pristop k reševanju.

---

Zakaj zamrznjena rama nastane in se nadaljuje

Sindrom zamrznjene rame se tipično začne z bolečino ki zmanjšuje uporabo rame. Manj gibanja pomeni manj prekrvavitve mehkih tkiv, ta pa pomenijo slabšo oskrbo s hranili in počasnejše čiščenje odpadnih produktov. Stanje se slabša samo od sebe, brez da bi mu pomagali.

Za tem procesom stojijo možgani. Ko rama začne boleti, prefrontalna skorja oceni stopnjo bolečine in pošlje informacije do premotorične skorje, ki gib varnostno omeji. To ni napaka, je zaščitni mehanizem. Problem nastane ko ta zaščita postane kronična.

Z omejitvijo amplitude se prekrvavitev zmanjša. Možgani prejmejo nove signale da na tem mestu "ni vse OK" in amplituda se še bolj omeji. Cikel se zavrti. Brez intervencije ki ta cikel prekine, zamrznjena rama traja mesece do leta.

---

Zakaj vaje za ramo pri tem varovancu niso bile dovolj

Lopatica je lebdeč sklep ki leži ob prsnem košu. Nima kostne pritrditve na trup in za normalno gibanje potrebuje konveksno podlago prsnega koša po kateri drsi med dvigom roke. Ko ta podlaga ni konveksna, lopatica kompenzira. Tipično z zgornjim trapezom ki lopatico dviguje namesto da bi jo vodil.

Varovanec je izgubil trna C6 in C7. Nuhalni ligament, ki skrbi za ohranitev vratne lordoze, se pripenja direktno na te trne. Brez zadostne površine za pripetje je ligament izgubil del opore, kar je privedlo do povečane tendence po zmanjšanju vratne lordoze.

Zmanjšana lordoza je povzročila verižno spremembo navzdol. V predelu T7-T8 je prsni del hrbtenice začel prehajati v izteg namesto v konveksno obliko. Lopatica je izgubila svojo podlago in začela kompenzirati z zgornjim trapezom. To je spremenilo položaj glave nadlahtnice v glenohumeralnem sklepu in poslabšalo funkcijo rame na mehanični ravni, ne le na ravni bolečine.

Vaje za ramenski obroč pogosto pomagajo le delno, saj omejitev ne zadeva le ramenskega sklepa, temveč celotno biomehansko verigo. Ključno vlogo pri izboljšanju igra prsni koš in s tem povezano gibanje hrbtenice in lopatic.

Domen Kocjan · HFP Gibalna zakladnica

---

Kako smo naslovili stanje

Cilj ni bil direktno raztezati ramo. Cilj je bil vzpostaviti konveksnost v zgornjem torakalnem predelu in s tem dati lopatici nazaj podlago po kateri se lahko giblje. Ko se to zgodi, zgornji trapez dobi manj dela in serratus anterior skupaj z ostalimi stabilizatorji lopatice prevzame svojo vlogo.

Začeli smo z vajo spodnjega seganja z zunanjo rotacijo. Ta vaja je ponudila okno priložnosti za spremembo v zgornjem torakalnem predelu in hkrati zavrla dominanco zgornjega trapeza.

▶ Vaja seganja z zunanjo rotacijo: okno priložnosti za spremembo konveksnosti prsnega koša

Ko je prsni koš dobil boljšo konveksnost, smo postopoma prehajali iz statičnih vaj v dinamične s povečevanjem amplitude upogiba v rami. Ključno vodilo je bilo, da gibanje ne povzroča neprijetnosti — ker samo tako možgani novo gibanje prepoznajo kot varno.

Sprememba konveksnosti v prsnem delu hrbtenice pred vajami in po njih.

---

Napredek skozi tedne

Ko je prsni koš pridobil konveksnost, je lopatica dobila boljšo podlago. Z njo se je izboljšal položaj glave nadlahtnice in amplituda dviga roke je postopoma naraščala. Varovanec je pri tem vseskozi ostajal znotraj cone brez bolečine.

Napredek v štirih tednih je bil viden tako pri dvigu roke navzgor kot pri dosegu za hrbtom. Obe gibalni vzorci sta tipična pokazatelja izboljšanja pri sindromu zamrznjene rame.

---

Primeri vaj

Vaje ki smo jih vključevali v procesu so bile izbrane glede na to katera faza je bila aktivna. V začetni fazi so prevladovale vaje ki odprejo prsni koš in zmanjšajo kompenzacijo zgornjega trapeza. V nadaljevanju smo dodajali krepilne vaje za upogib rame.

▶ Sedeči landmine potisk: krepilna vaja za upogib ramena

▶ Seganje z bremenom: poudarjanje amplitude upogiba rame

---

---

---

Pogosta vprašanja

Zakaj zamrznjena rama ne izgine sama od sebe?

Ker možgani omejijo gibanje kot zaščito pred bolečino. Ko se amplituda zmanjša, se zmanjša tudi prekrvavitev tkiv. Brez dotoka hranil se stanje postopoma slabša in cikel se nadaljuje. Samo čakanje brez naslavljanja vzroka ta cikel redko prekine.

Zakaj vaje za ramenski obroč pri zamrznjeni rami ne zadostujejo?

Ker zamrznjena rama ni izoliran problem ramenskega sklepa. Lopatica je lebdeč sklep ki leži ob prsnem košu in za normalno gibanje potrebuje konveksno podlago. Ko prsni koš izgubi konveksnost, lopatica kompenzira s površinskimi mišicami in gibanje rame se poslabša ne glede na krepitev.

Koliko časa traja okrevanje od zamrznjene rame?

Odvisno od tega ali naslavljamo samo ramenski sklep ali celotno biomehansko verigo. Pri pristopu ki vključuje prsni koš, lopatico in vrat je napredek vidnejši v 3 do 6 tednih. Brez tega pristopa okrevanje traja mesece do leta.

Kakšna je vloga vratu pri zamrznjeni rami?

Vrat neposredno vpliva na zgornjo torakalno hrbtenico, ta pa na položaj lopatic. Ko se vratna lordoza zmanjša ali pride do sprememb v prsnem delu, lopatica izgubi optimalno gibanje po prsnem košu. Posledica je kompenzacija z zgornjim trapezom in spremenjena mehanika glenohumeralnega sklepa.

Kako vemo da gib postane varen za možgane?

Ko možgani gibanje sprejmejo kot varno, to pokažeta dve stvari: amplituda narašča brez bolečine in ne pojavljajo se zaščitni krči ali nehoteni odzivi mišic. Ključno vodilo je, da napredujemo samo v obsegu ki ne sproži bolečine, ker vsaka bolečina med vadbo sporoči možganom da gib ni varen.