Pred nekaj tedni me je poklicala mama za svojo 12-letno hčer. Bila je prestrašena. Ortopedi in fizioterapevti so ji rekli da je deklica hipermobilna. Mama je šla to nato raziskovat in naletela na najhujše možne scenarije: kronična utrujenost, izpahi, vrtoglavica, migrene. Ko smo se srečali, sem ugotovil da ima ta deklica dosti manj izrazit primer kot ga imam sam.
Kaj se je dejansko zgodilo na pregledu
Ko sta prišli, sem takoj začel meriti. Eden od testov pri ocenjevanju hipermobilnosti je hiperekstenzija komolca. Prosil sem deklico, naj pokaže, kako daleč gre njen komolec nazaj. Pokazala je. Nato sem dal zraven svojega. Moj komolec je šel v bolj izrazito hiperekstenzijo kot njen.
Pogledala je mene, pogledala svojo roko. "Torej vi ste bolj hipermobilen kot jaz?" sem jo vprašal. Prikimala je.
To je bil trenutek ko je mami odleglo. Ampak šele ko sva skupaj pregledala kaj ima deklica dejansko, so stvari postale jasne. Ima poudarjeno ledveno krivino, nekoliko zakrivljeno hrbtenico in več notranje kot zunanje rotacije v kolkih. Ko sva z njo naredila enostavno vajo 90-90, je takoj izgubila notranjo rotacijo in zmanjšala poudarjeno ledveno krivino.
Primer izrazite hiperekstenzije kolena, ki se pogosto klasificira kot "hipermobilno". V tem primeru je šlo za gibalni vzorec, ne za strukturno anomalijo.
Kaj to pove
To kar so poklicali hipermobilnost je bil gibalni vzorec, ki izhaja iz položaja medenice in kolkov, ne pa iz nekih strukturnih posebnosti vezivnega tkiva. Deklica nima patologije. Ima gibalni vzorec ki ga je mogoče spremeniti.
Vseeno sem mami rekel naj gre opraviti ustrezne teste pri specialistu, da resnično izključi klinično hipermobilnost. Ker obstajajo stanja, ki zahtevajo natančno diagnostiko. Ampak iz gibalnega vidika ni bilo ničesar kar bi me skrbelo.
Zakaj so diagnoze pogosto bolj škodljive kot koristne
Ko nekomu povemo, da ima hernijo, hipermobilnost ali šibak križ, se v njegovi glavi hitro vzpostavi mentalna shema. "Moje telo je poškodovano. Moram paziti. Določene stvari niso varne za mene." Ta notranja zgodba postane del tega kako se doživlja.
To sem videl pri varovancu ki mi je med sproščenim pogovorom rekel: "Oba s kolegom imava težave v križu, ker imava hernijo." Ta varovanec nima več bolečin v križu že od marca. Kljub temu še vedno govori kot da je "hernija" del njegovega opisa. Kot da je diagnoza postala identiteta.
Diagnoza je informacija. Postane problem ko začne oblikovati to kako se gibaš, kaj si upaš in kakšno prihodnost si predstavljaš za svoje telo.
Možgani so plastični. Ko dovolj dolgo doživljamo neko zgodbo o svojem telesu, jo začnejo utrjevati. Tudi ko je tkivo že pozdravljeno ali ko stanje ni resno, nevronski vzorec ostane. In ko je ta vzorec podprt z diagnozo, dobi gorivo. Raziskave potrjujejo da kronična bolečina povzroča spremembe v propriocepciji in zaznavanju telesa, ki so neodvisne od dejanskega stanja tkiva (Nijs et al., 2019).
Kako kot strokovnjak z oznakami ravnam jaz
Velik del mojega dela vključuje testiranje. Ampak ne testiram zato da diagnosticiram. Testiram zato da vidim v kakšnem stanju so sistemi varovanca. Test je le pogovor s telesom. Orodje da razumem kako se sistem obnaša.
Ne iščem kaj imaš, ampak kaj tvoj sistem potrebuje da se organizira bolje.
Ko gledam otroka, ki mu je bila rečena hipermobilnost, ne začnem z vprašanjem "kako resna je hipermobilnost". Začnem z vprašanjem "kako se ta telo organizira pri gibanju in kje izgublja nadzor". Odgovor na to vprašanje pove precej več o tem kaj storiti.
Moja ocena gibalnega stanja pri sumu na hipermobilnost
Ko strokovna razlaga postane psihološki problem
Kot strokovnjak se res trudim biti previden kako razložim stvari. Ker res, na koncu lahko človeka popolnoma "zabediraš". Vidi da ne zna pravilno dihati, da hodi narobe, da ima težave z držo. In potem stoji tam in ne ve več kaj je sploh normalno.
Primer slepega protokola ki ga vidim pogosto: nekdo ima diagnosticirano hernijo. Sledi mu program za hernijo, 100 vaj za krepitev trupa. A kljub mesecem dela bolečina ne izgine.
Zakaj? Ker je vir težave morda drugje. V stopalu ki ne absorbira sile, v dihanju pri katerem se zrak usmerja samo v trebuh, v stari poškodbi gležnja ki vpliva na mehaniko kolka. Ko treniramo samo jedro, a nismo naslovili sistema kot celote, rešujemo simptom in ne problema.
Resnična diagnostika
Prava diagnostika ni ime bolečine. Je razumevanje zakaj do bolečine pride. Ko opazujem varovanca ga nikoli ne gledam skozi prizmo ene strukture. Gledam sistem. Kje je kompenzacija? Kako se organizira pri osnovnem gibanju? Kaj pove odziv telesa, ko vnesem določen input? Princip biotensegrity (telo deluje kot integrirana mreža in ne kot seštevek posameznih delov), ki to razumevanje podpira na biomehanični ravni (Levin, 2002).
Reprogramiranje tega kar verjamemo o svojem telesu
Da se človek premakne naprej, mora pogosto najprej spremeniti notranji dialog. Ne samo vadbo, ampak zgodbo ki si jo pripoveduje.
Iz "imam hernijo" v "moj sistem se trenutno prilagaja." Iz "jaz sem hipermobilen in moram paziti" v "učim se graditi nadzor nad gibanjem ki ga imam na voljo." Iz "moram paziti" v "gradim zaupanje v telo."
Telo se reorganizira. Strukture okrevajo. Gibalni vzorci se spremenijo. Ampak človekov notranji model mora slediti, sicer ostane v strahu, ustvarja nepotrebne zaščitne mehanizme in omejuje lasten napredek.
Za tisto 12-letnico in njeno mamo je bil najpomembnejši del obiska ta: videli sta da ni nič dramatično narobe. Da je to kar ima razrešljivo. In da je treba iti k specialistu, da to tudi uradno izključita, ne pa da živita v strahu pred najhujšimi scenariji ki jih je internet ponudil.
Kaj te muči?
Bolečina v križu: kje je vzrok in zakaj krepitev pogosto ne zadostuje
Diagnoza hernije ali protruzije ne pove zakaj je disk prišel v ta položaj. Celoten vodnik po vzrokih bolečine v križu in kdaj "krepitev jedra" ne pomaga.
Telesna drža: kje je vzrok in zakaj popravljanje ne deluje
Poudarjena ledvena krivina, ki pogosto spremlja napačno diagnosticirano hipermobilnost, je odraz položaja medenice. Razložim mehanizem in kaj dejansko pomaga.
Izberi pot, ki ti ustreza
Brezplačna e-knjiga z vadbenimi namigi
Praktični namigi za gibanje, razlaga gibalnih vzorcev in prve korektivne vaje za doma.
- Vaje za medenico, križ in kolke
- Razlaga gibalnih kompenzacij
- Takojšen dostop, brezplačno
Brezplačno · Takojšen dostop
Individualna ura z Domnom
Pregled gibalnega stanja in razlaga kaj diagnoza dejansko pomeni za tvoj sistem.
- Testiranje gibalnega stanja
- Razlaga vzorca in izvora težave
- Prve vaje na mestu
Ljubljana · Individualno
Pogosta vprašanja
Kaj je hipermobilnost pri otrocih?
Hipermobilnost je stanje povečane gibljivosti sklepov, ki presega normalne meje. Pri otrocih je pogostejša kot pri odraslih, ker so vezivna tkiva še bolj elastična. Sama po sebi ni diagnoza, ampak opis stanja. Postane relevantna ko jo spremljajo bolečine, utrujenost ali ponavljajoči se izpahi.
Ali hipermobilnost pomeni, da bo otrok imel težave?
Ne nujno. Mnogi hipermobilni otroci nikoli ne razvijejo težav. Ključno vprašanje ni ali je otrok hipermobilen, ampak ali njegov gibalni sistem zna kontrolirati razpoložljiv obseg gibanja. Hipermobilnost brez simptomov ne zahteva posebnega zdravljenja.
Kako se testira hipermobilnost?
Najpogosteje se uporablja Beightonova lestvica, ki testira hiperekstenzijo komolcev, kolen, prsta, palca in predklon. Vsak pozitiven test prinese točko, skupaj 9 točk. Rezultat 4 ali več velja za hipermobilnost. Toda test ne pove ali hipermobilnost povzroča težave, samo ali je prisotna.
Zakaj so diagnoze pri gibalnih težavah pogosto zavajajoče?
Ker ime za stanje ne pove zakaj je do stanja prišlo in kaj storiti. Ko nekdo dobi oznako "hipermobilen" ali "hernija", ta oznaka začne oblikovati njegovo gibanje in dojemanje lastnega telesa, pogosto v smeri previdnosti in omejevanja, ki ni nujno potrebno.
Kaj storiti če je otrok hipermobilen?
Če hipermobilnost ne povzroča bolečin ali težav z gibanjem, ni potrebno posebno zdravljenje. Če pa otrok poroča o bolečini ali utrujenosti, je smiselno preveriti kakovost gibalnega nadzora, mišično aktivacijo in dihalni vzorec, ne samo obseg gibanja. Specialist za gibalno oceno bo dal konkretnejšo sliko.