Varovanec pride, sezuje se, postavimo ga ob steno. Gledamo. Ocenimo. In ker ima glavo nekoliko naprej in ramena zaokrožena, mu sestavimo program za krepitev zadnjice in ramenskih retraktorjev. Toda je telesna drža res primeren izhodišče za vadbeni program? In ali sploh vemo, kaj gledamo ko jo ocenjujemo?

▶ Telesna drža kot orodje in ne pravilo: biomehanski pogled za trenerje


Kaj je telesna drža z biomehanskega vidika

Učbeniška telesna drža je opisana kot stanje ko je težišče direktno nad stopali. Ko pogledamo to z biomehanskega vidika, hitro ugotovimo, da to opisuje zgolj en trenutek v krogotoku gibanja.

Hojo razdelimo na štiri faze: stik stopala s tlemi, prenos teže, odrivna faza, faza zamaha. Kje se skriva telesna drža v tej shemi? V sredinski fazi, ko je stopalo na tleh, telo pa direktno nad njim. Se pravi, telesna drža je ena od slik v nenehnem ciklu premikanja. Ni statično stanje, je dinamični trenutek ki se konstantno ponavlja.

Telesna drža je fotografija. Gibanje je film. Ko gledamo samo fotografijo, ne vemo kaj se je dogajalo sekundo prej in sekundo po njej.

Ključni premik v razumevanju

Telesna drža ni cilj ki ga dosežemo s krepitvijo in raztezanjem. Je odsev kakovosti gibanja ki ga varovanec ima. Ko se gibanje izboljša, se telesna drža izboljša kot stranski produkt, ne kot ločen rezultat.


Zakaj "pokončna drža" kot cilj ne deluje

Vsi poznamo sceno: nekdo ima zaokrožena ramena in glavo naprej. Prisluhnemo nasvet "drži se pokončno". Varovanec za en teden ali dva malo bolj zavestno dvigne glavo in razširi ramena. Nato se vrne v prvotni položaj.

Kaj se je zgodilo? Telo je dobilo zunanji ukaz brez spremembe v tistem kar telesno držo ustvarja, torej v gibanju. Zavestna korekcija je kompenzacija, ne sprememba. Ko je pozornost preusmerjena drugam, telo nadaljuje po edinem vzorcu ki ga pozna.

Enako velja za vadbene programe sestavljene izključno na podlagi telesne drže. Nekdo ima povešena ramena, program dobi vaje za retraktorje lopatic. Morda se kratkoročno kaj spremeni, toda ker vzrok niso šibki retraktorji ampak omejenost rotacij v prsnem košu in kolku, ki prisilijo telo v ta položaj, se krepitev retraktorjev brez naslavljanja teh omejitev ne drži.


Segmentalni premiki: kaj dejansko določa telesno držo

Ko pri hoji v sredinski fazi ustvarjamo silo v tla, mora stopalo biti potisnjeno v tla z notranjim delom. Sklepi gredo v notranjo rotacijo. Gleženj, koleno, kolk, hrbtenica morajo vsak v svoji meri opraviti tisti segmentalni premik ki mu pripada.

Ko je kateri od teh segmentalnih premikov omejen, telo vzame globalni premik. Namesto da gleženj naredi notranjo rotacijo, se obrne cela noga. Namesto da kolk naredi rotacijo, se obrne medenica. In to globalno iskanje gibanja se odraža kot telesna drža ki jo vidimo: rame naprej, glava naprej, povečana lordoza, stopala navzven.

telesna drža pred in po vajah sprememba gibanje biomehanika
Sprememba telesne drže po vajah ki so naslovile segmentalne premike, ne samo posturo

Ko dobimo te manjkajoče rotacije, takoj dobimo drugačno telesno držo. Včasih to vidimo že po eni vaji, včasih po enem treningu, včasih traja dlje. Pri starejših varovancih ali pri tistih s strukturnimi spremembami traja dlje ali pa nekaterih pozicij sploh ne moremo doseči.

Praktični test za trenerje

Ko ocenjujemo varovanca, nas telesna drža zanima kot vprašanje: kateri segmentalni premiki so omejeni? Ne kot vprašanje: katera mišica je šibka ali skrajšana? Ko odgovorimo na prvo vprašanje, program sestavi sam.


Primer iz prakse: Jaka ima perfektno telesno držo in boli ga križ

Jaka pride. Sezuje se, postavimo ga ob steno. Navpičnica gre skozi gleženj, kolk, ramo, uho. Perfektna telesna drža. In boli ga križ.

Takoj postane jasno: telesna drža ni bil pravi pokazatelj. Ko mu rečemo, naredi predklon, in vidi, da pride le do kolen, dobimo informacijo ki jo iščemo. Gibanje je omejeno. Segmentalni premiki nekje vzdolž kinetične verige ne delajo. In prav tam je vzrok bolečine, ne v telesni drži.

Nasprotni primer: nekdo pride z očitno zaokroženimi rameni in glavo naprej. Nima bolečin. Telo je našlo kompenzatoren vzorec ki mu za zdaj deluje. Ko bomo začeli z vadbo, bomo te kompenzacije naslavljali, toda ne zato ker so "napačni" položaji, ampak ker kradejo rotacije ki bodo pri večjih obremenitvah postale meja.

Telesna drža ni prioriteta. Je orodje za analizo. Ko jo beremo kot odsev gibanja in ne kot cilj, začnemo postavljati prava vprašanja.


Telesna drža in skolioza: ko struktura določa mejo

Pomemben del tega razumevanja je ločiti med tistim kar je funkcionalno in tistim kar je strukturno. Nekdo ki se je rodil z določeno obliko hrbtenice ima a priori drugačno telesno držo. Ko ima oseba fuzijo prsnega dela hrbtenice od T1 do L1 iz otroštva, prsnega dela hrbtenice preprosto ne more upogniti. Njen predklon bo plosk ne zato ker nima volje ali moči, ampak zato ker je strukturna omejitev absolutna.

Skolioza ni samo estetska zadeva. Vpliva na obseg rotacij in potencialno na bolečino. Ko je obračanje v eno stran bistveno bolj omejeno kot v drugo, telo pri vsakem koraku in vsakem gibu kompenzira to razliko. Vprašanje za nas kot trenerje ni "kako popraviti skoliozo". Je "kje je okno priložnosti za to telo in kaj mu vadba dejansko lahko da".

Strukturno vs funkcionalno

Preden sestavimo program, se moramo vprašati: je omejitev funkcionalna ali strukturna? Funkcionalne omejitve so odzivne na vadbo. Strukturne so meja znotraj katere delamo. Obeh ne moremo ignorirati, a pristop k njima je različen.



Pogosta vprašanja

Ali je telesna drža dober cilj vadbenega programa?

Telesna drža je koristno orodje za analizo, ne pa cilj vadbenega programa. Ko kot cilj postavimo "pokončno stojo", pogosto dobimo kompenzacijo, ne spremembe. Ko pa naslovimo gibanje in rotacije ki telesno držo ustvarjajo, se telesna drža sama od sebe izboljša kot stranski produkt.

Zakaj se telesna drža pri nekaterih ne popravi kljub vadbi?

Ker telesno držo določa kakovost gibanja, ne moč mišic. Ko so segmentalni premiki v gležnju, kolenu, kolku in hrbtenici omejeni, telo vzame globalni premik in drža postane kompenzacija za to omejitev. Krepitev brez naslavljanja omejenih rotacij drže ne bo spremenila trajno.

Kaj je telesna drža z biomehanskega vidika?

Telesna drža je trenutek telesa v času, ko je težišče direktno nad stopali. To je sredinska faza koraka pri hoji, kjer mora posameznik ustvarjati silo v tla. Ni statičen ideal ampak dinamični trenutek ki se nenehno ponavlja.

Ali ima nekdo s skoliozo nujno slabo telesno držo?

Skolioza vpliva na gibanje in potencialno na bolečino, ni pa samo estetska zadeva. Nekdo s skoliozo ima strukturno omejitev ki vpliva na obseg rotacij. Cilj ni "popraviti" skoliozo ampak razumeti kaj je strukturno pogojeno in kje je okno priložnosti za vadbo.

Kako telesna drža pomaga pri sestavi programa?

Telesna drža nam pove kje iskati omejene segmentalne premike. Zaokrožena ramena kažejo na omejene rotacije v prsnem košu. Medenica naprej kaže na omejene rotacije v kolku. Stopala navzven kažejo na omejeno notranjo rotacijo golenice. Telesna drža je seznam vprašanj, ne odgovor.


Domen Kocjan trener specialist biomehanika telesna drža gibanje analiza

Domen Kocjan

Trener | Human Function & Performance

Specialist za biomehaniko gibanja in individualno vadbo. Delam s trenerji in kineziologi, ki želijo dvigniti kakovost ocene gibanja in razumevanja sistema. Avtor Gibalne zakladnice, tedenskih e-novice s praktičnim znanjem o gibanju.