Hitri povzetek
  • Bolečina v križu pri smučarju je bila kompenzacija: ko desno stopalo in kolk nista zmogla potiska v tla, je gib prevzela ledvena hrbtenica.
  • S KCC™ procesom smo gibalno verigo desne noge umerili tako, da je stopalo prešlo bližje nevtralnemu položaju.
  • Ko križ ni več nadomeščal kolka, se je bolečina zmanjšala, potisk z zunanjo nogo pa je postal dostopnejši, zato se je izboljšal tudi levi zavoj.
  • Koordinacijsko napako odpravimo z vajo. Fizične omejitve gibalnega sistema pa z ponavljanjem ne moremo odpraviti.

K meni je prišel smučar, perspektivec. S trenerjem sta bila zaskrbljena: pri levem zavoju mu ne gre, križ ga ob večji obremenitvi začne boleti. Ko smo izmerili položaj njegovih spodnjih okončin, je bil razlog takoj viden.

▶ Celoten primer: kako položaj noge narekuje smučarsko tehniko in bolečino v križu

Kar vidimo na fotografiji, pove skoraj vse

Na fotografiji je lepo vidna asimetrija: desna noga je izrazito bolj obrnjena navzven, leva pa je bolj usmerjena proti kameri. To ni naključje. Je informacija o tem, kaj se dogaja v kolku na vsaki strani, in prvi namig, zakaj ga boli križ.

Asimetrija nog pri smučarju: desna noga obrnjena navzven, biomehanika stopala
Desna noga je izrazito bolj obrnjena navzven kot leva. Ta asimetrija določa, s katero nogo je potisk v tla lažji.

Ko je stopalo močno usmerjeno navzven, je kolk na tej strani v specifičnem rotacijskem vzorcu. Da bi potisnil v tla, mora stopalo preiti bolj navznoter. Čim bolj je obrnjeno navzven, tem daljša je ta pot in tem težji je potisk.

Zakaj levi zavoj zahteva prav desno nogo

Za levi zavoj moramo potisniti z zunanjo, torej desno nogo, v tla in nanjo prenesti težo. Ta pritisk sproži zavoj. Če desna noga potiska ne zmore, zavoj ne steče, ne glede na trud in trenerjeva navodila.

Od stopala do bolečine v križu
Desno stopalo skrajno navzven→Kolk brez dostopa do potiska→Ledvena hrbtenica prevzame gib→Bolečina v križu in otežen levi zavoj

Zakaj križ prevzame vlogo kolka

Smučanje zahteva fleksijo kolka in pritisk skozi verigo navzdol. Ko kolk tega ne zmore, telo ne opusti giba. Poišče alternativno pot, ta pa pogosto vodi skozi ledveno hrbtenico.

Smučar pri levem zavoju: potisk z zunanjo nogo in položaj kolka
Pri levem zavoju je desna noga zunanja. Če njen pritisk skozi kolk ni mogoč, telo kompenzira višje v verigi.

Ko kolk ne more izvesti rotacije, ki jo zavoj zahteva, nalogo prevzame ledvena hrbtenica. Križ se prične sukati tam, kjer bi moralo biti gibanje kolka. To je sprva nevidno in neboleče. Sčasoma je križ izpostavljen obremenitvam, za katere ni zasnovan, in to se pokaže kot bolečina.

Telo ne opusti giba. Poišče drug način, kako ga izvesti. In ta drugi način pri smučarju pogosto vodi skozi križ.

Zanimivost iz literature

Kompenzacije se ne končajo v hrbtenici. Valgusni položaj kolena se pojavi tudi pri posameznikih z izrazito zunanjo rotacijo kolka. Ko stopalo ne more potiskati skozi optimalno verigo, koleno išče alternativno pot (PMC, 2023).

Kako je KCC™ proces zmanjšal bolečino v hrbtenici

Pri KCC™ procesu (kalibraciji kinetične verige) ne obravnavamo križa, ki boli, ampak del verige, ki ga je prisilil v kompenzacijo. S športnikom sva zato delala na gibalni verigi desne noge. Cilj je bil omogočiti stopalu, da iz skrajno zunanjega položaja preide bližje nevtralnemu, kolku pa, da spet prevzame rotacijo.

  • Meritev položaja stopala, kolka in rotacij na obeh straneh
  • Kalibracija verige desne noge, da kolk spet dobi dostop do potiska
  • Preverba učinka takoj po vaji, nato utrjevanje položaja s specifično vadbo

Ko je kolk začel opravljati svoje delo, križu ni bilo več treba nadomeščati njegovega giba. Obremenitev ledvene hrbtenice se je zmanjšala in z njo bolečina.

Smučar: desna noga navzven pred in po KCC™ korekciji stopala in kolka
Levo: položaj nog pred korekcijo. Desno: po korekciji gibalne verige. Desna noga je manj obrnjena navzven.

Posledica: boljši levi zavoj

Ko je bila desna noga manj obrnjena navzven, je bila pot do potiska krajša. Zunanja noga je lahko vzpostavila pritisk v tla, zato je levi zavoj postal dostopnejši. Tehnika se ni izboljšala zaradi dodatnih navodil, ampak zato, ker je telo dobilo možnost, da gib sploh izvede.

Koordinacija ali fizična omejitev?

Koordinacijsko napako odpravimo z vajami in ponavljanjem. Fizične omejitve pa z nobeno količino ponovitev ne moremo odpraviti, ker telo ne more v gib brez kompenzacije. V tem primeru je bila omejitev fizična. Ko smo jo naslovili, sta popustila bolečina in zastoj v tehniki.

To ne pomeni, da je bila težava rešena v eni uri. Gibalni sistem je dobil izkušnjo, da alternativni položaj obstaja. Nadgradnja zahteva čas in specifično vadbo, osnova pa je bila vzpostavljena.

Kaj še lahko povzroča bolečino: valgusni položaj kolena pri smučanju

Če kolk in stopalo ne omogočata ustreznih rotacij, bolečina ni vedno v križu. Koleno je pri smučanju ves čas pokrčeno in pod velikimi silami, zato lahko zdrsne navznoter v valgusni položaj (oblika črke X). Golenica takrat izgubi notranjo rotacijo, obremenitev pa se prestavi na notranje strukture sklepa, predvsem na meniskus. Dolgotrajno to vodi do obrabe in bolečin v kolenu.

Mišična aktivacija je odziv na geometrijo sklepa, zato samo krepitev stegenskih mišic težave ne reši. Najprej je treba vrniti rotacije, kar pokaže spodnji posnetek vaje z elastiko pod in nad kolenom.

▶ Vaja za odklepanje kolena z rotacijami, ki jo uporabljam pri valgusnem položaju

valgusni položaj kolena pred in po vaji za rotacije, biomehanična analiza
Stanje kolena pred in po vaji za vzpostavitev rotacij.

Kaj to pomeni za šport nasploh

Princip velja za vsak šport. Ko zahteve tehnike presegajo zmožnosti gibalnega sistema, telo kompenzira. Kompenzacija je sprva nevidna, nato postane bolečina, nato zastoj v razvoju. Asimetrija ima evolucijsko osnovo: naravna asimetrija telesa se odraža v asimetričnem vzorcu vsakdanjega gibanja in športa (Ocklenburg et al., 2019).

Domen Kocjan specialist biomehanike smučanje kolk stopalo koleno

Domen Kocjan

Diplomirani specialist biomehanike in avtor KCC™ principa
Human Function & Performance

Specialist za biomehaniko gibanja v Ljubljani. Delam s športniki in trenerji, ki iščejo razlago za asimetrije v tehniki, ki jih trenersko oko vidi, vzrok pa ostaja neznan. Smučanje je eden najbolj nazornih primerov, kako gibalni sistem neposredno narekuje tehniko.

Pogosta vprašanja

Zakaj smučar lažje zavija v eno smer kot v drugo?

Ker gibalni sistem ni simetričen. Ko je ena noga bolj obrnjena navzven, ima kolk na tej strani omejen dostop do potiska v tla. Za levi zavoj je treba potisniti z desno nogo, za desni z levo. Katera stran bolje potisne, v tisto smer je zavijanje lažje.

Kakšna je zveza med položajem stopala in bolečino v križu pri smučanju?

Ko stopalo ne zmore potiskati v tla skozi optimalno verigo, kolk ne more opraviti svojega dela. Telo poišče gib drugje, najpogosteje v ledveni hrbtenici. Križ tako kompenzira za kolk, kar je pogost vzrok bolečin pri smučarjih z dobro tehniko.

Kako valgusni položaj kolena pri smučanju vodi do bolečin v kolenu?

Pri valgusnem položaju koleno zdrsne navznoter v obliki črke X, ker golenica izgubi notranjo rotacijo. Pri smučanju je koleno pod velikimi silami v pokrčenem položaju, zato se obremenitev prestavi na notranje strukture sklepa, predvsem na meniskus. Dolgotrajno to vodi do obrabe in bolečin.

Ali je asimetrija pri smučanju normalna?

Določena asimetrija je prisotna pri vsakomur. Težava nastane, ko je asimetrija dovolj velika, da v eno smer gib brez kompenzacije sploh ni mogoč. Takrat ne gre več za estetiko tehnike, ampak za funkcionalno omejitev, ki se prej ali slej pokaže kot bolečina ali zastoj v napredku.

Kako dolgo traja korekcija gibalnega sistema za smučanje?

Prva merljiva sprememba je vidna že na eni seji. Trajna sprememba vzorca zahteva več tednov specifičnega dela, ker se gibalni sistem na nov položaj navaja postopno. Smiselno je začeti z gibalno analizo pred sezono, da ima telo čas za prilagoditev pred intenzivnim smučanjem.