"Predlagali so mi zdravljenje kolena s plazmo." "Slišala sem da nekaterim plazma pomaga, drugim pa ne. Ali je smiselno iti?" "Na internetu sem prebiral o matičnih celicah. Se to splača?" S svojimi varovanci pogosto razpravljamo o teh metodah. In odgovor ni preprost.

Obe metodi sta legitimni in pri marsikom zares zmanjšata bolečino. Toda ker delujeta kot predhodna oblika bolj invazivne operacije, je smiselno razumeti kaj točno počneta, koliko pomagata in zakaj učinek pogosto ni trajen.


Hierarhija zdravljenja kolena

Pri zdravljenju kolena v primeru bolečin zaradi obrabe hrustanca, vnetja, poškodb meniskusa ali ligamentov obstaja hierarhija pristopov. Zdravljenje se začne s konzervativnimi metodami in napreduje k invazivnejšim, če prejšnje niso učinkovite.

Plazma in matične celice sta del regenerativnih metod, ki pridejo na vrsto ko konzervativne metode ne zadoščajo in kirurška intervencija še ni nujna.

Metoda 1

Plazma (PRP)

  • Kako delujeKoncentrat trombocitov iz varovančeve krvi, injiciran v sklep. Pospešuje regeneracijo mehkih tkiv.
  • Kdaj se uporabljaZmerne obrabe kolena, poškodbe tetiv, zunanjega dela meniskusa.
  • Učinkovitost60 do 80 % pacientov poroča o zmanjšanju bolečine.
  • Zmanjšanje bolečinePovprečno za ~2 točki na VAS lestvici (npr. iz 8 na 6).
  • Trajanje učinka6 do 12 mesecev.

Metoda 2

Matične celice

  • Kako delujeCelice iz kostnega mozga (mlajši) ali maščobe (starejši) spodbujajo obnovo hrustanca in zmanjšajo vnetje.
  • Kdaj se uporabljaTežje obrabe kolena, težja stanja.
  • Učinkovitost70 do 90 % pacientov poroča o izboljšanju.
  • Zmanjšanje bolečine2 do 5 točk na VAS lestvici (npr. iz 8 na 3–4).
  • Trajanje učinka1 do 2 leti ali več.

Zakaj učinek pogosto ni dolgotrajen

Telo se zna prilagoditi načinu gibanja. Včasih ta prilagoditev vodi v vzorec ki za sklepe ni optimalen. Primer: hoja s koleni v valgusnem položaju (kolena na X) pogosto pomeni povečano obremenitev notranjega dela kolena, kjer se nahaja notranji meniskus. Sčasoma to vodi do njegove obrabe, nato do obrabe hrustanca in v skrajnih primerih celo kosti.

Plazma in matične celice v tem primeru delujeta kot obliž. Zacelita že nastalo škodo, a če se telo po postopku še vedno giba enako kot prej, bo obremenitev znova padla na iste strukture. Obraba se bo nadaljevala.

Ključno razumevanje

Obe metodi zdravita posledico, ne vzroka. Brez ocene gibalnega vzorca in spremembe obremenitev je verjetnost ponovitve simptomov visoka ne glede na kakovost posega.


Primer iz prakse: vijačenje kolena in pritisk na notranji del

Na spodnji fotografiji je prikazano vijačenje varovančine spodnje okončine. Rdeča oznaka prikazuje točko največjega pritiska v kolenu. Gre za mehanski vzorec ki se je razvil sčasoma in ki pri vsakem koraku ustvarja neenakomerno obremenitev sklepa.

vijačenje kolena pritisk na notranji del kolena obraba meniskus plazma

Vijačenje spodnje okončine in točka največjega pritiska na notranji del kolena.

Tudi če se varovanka odloči za postopek z matičnimi celicami, bo njena spodnja okončina še vedno ustvarjala ta pritisk. Zmanjšanje vijačenja z manualno terapijo in ciljnimi vajami omogoča zmanjšanje pritiska na notranji del kolena, zmanjšanje bolečine in izogibanje invazivnemu posegu.

Ne samo da se varovanka izogne zbadanju igel v koleno — prihrani tudi vsaj 1.500 €, kolikor znaša povprečna cena tovrstnih postopkov.

▶ Manualno obračanje goleni: vaja za zmanjšanje vijačenja in pritiska na notranji del kolena


Zakaj pride do obrabe kolena

Za obrabo kolena vedno obstaja razlog. Ta je bodisi bolezenski bodisi mehanski, in razlika med njima je ključna za izbiro pristopa.

Bolezenski vzroki — revmatoidni artritis, genetska predispozicija, staranje — pomenijo da imunski sistem napada lastno hrustančno tkivo ali da degeneracija poteka od znotraj. V teh primerih vadba ne more preprečiti napredovanja bolezni, a ima ključno vlogo pri blaženju simptomov, ohranjanju funkcionalnosti in kakovosti življenja.

Mehanski vzroki — neoptimalni gibalni vzorci, prekomerna telesna masa, posledice preteklih poškodb — pomenijo da telo od zunaj obrablja hrustanec z neenakomerno porazdelitvijo sil. Ti vzroki so naslovljivi brez invazivnih posegov, kadar jih prepoznamo dovolj zgodaj.

Skupni imenovalec

Ne glede na vzrok — bolezenski ali mehanski — telo deluje kot sistem. Ocena gibalnega vzorca in prilagoditev gibanja sta smiselni v obeh primerih, saj zmanjšata obremenitev na prizadete strukture in upočasnita napredovanje stanja.


Izkušnja varovanke z revmatoidnim artritisom

Spodaj je sporočilo varovanke ki dela z revmatoidnim artritisom. Tudi pri bolezenskih vzrokih obrabe, kjer gibanje ne more ustaviti napredovanja bolezni, prilagojena vadba naredi vidno razliko pri vsakodnevnem počutju in funkcionalnosti.

sporočilo varovanke z revmatoidnim artritisom izkušnja s prilagojeno vadbo koleno

Izkušnja varovanke z revmatoidnim artritisom po prilagojeni vadbi.



Domen Kocjan trener specialist biomehanika zdravljenje kolena plazma matične celice

Domen Kocjan

Trener | Human Function & Performance

Specialist za biomehaniko gibanja in individualno vadbo v Ljubljani. Delam s posamezniki z bolečinami v sklepih in s trenerji ki želijo razumeti gibalne vzorce za boljše rezultate. Avtor Gibalne zakladnice, tedenske e-novice s praktičnim znanjem o gibanju.

Pogosta vprašanja

Ali je zdravljenje kolena s plazmo učinkovito?

Plazma zmanjša bolečino pri 60 do 80 % pacientov, povprečno za 2 točki na VAS lestvici. Učinek traja 6 do 12 mesecev. Težava je da zdravi posledico in ne vzroka obrabe. Brez spremembe gibalnega vzorca se bo obremenitev nadaljevala.

Kakšna je razlika med plazmo in matičnimi celicami?

Plazma vsebuje koncentrat trombocitov ki pospešijo regeneracijo tkiva in se uporablja pri zmernejših obrabah. Matične celice spodbujajo obnovo hrustanca, učinkujejo dlje (1 do 2 leti) in zmanjšajo bolečino bolj izrazito (2 do 5 točk). Oba postopka sta regenerativna in ne kirurška.

Zakaj plazma in matične celice pogosto niso trajna rešitev?

Ker zdravita posledico in ne vzroka. Če se telo po postopku giba enako kot prej, bo pritisk na enake strukture ostal. Obraba se bo nadaljevala. Trajna rešitev zahteva spremembo gibalnega vzorca ki obrabo povzroča.

Kdaj je smiselno razmisliti o plazmi ali matičnih celicah?

Ko konzervativne metode niso zadostno pomagale in kirurška intervencija še ni nujna. Vsak tak poseg pa bi moral biti kombiniran z oceno gibalnega vzorca. Brez tega je verjetnost ponovitve simptomov visoka.

Ali vadba pomaga pri revmatoidnem artritisu kolena?

Da, čeprav ne more ustaviti napredovanja bolezni. Prilagojena vadba zmanjša togost sklepov, poveča prekrvavitev in izboljša kakovost življenja. Ocena stanja in pravilna izbira vaj sta pri bolezenskih vzrokih obrabe še toliko bolj pomembni.